Taborni dnevnik – 7. dan (8. 8. 2021)

Po nekoliko poznejši budnici in izpuščeni jutranji telovadbi smo na plečih že vsi čutili pritisk slovesa, ki nas je navdajal z nekoliko melanholičnim vzdušjem. Na taboru smo namreč vsi neskončno uživali. Svoja občutja pa smo lahko dali iz sebe, saj smo se z glavo naprej vrgli v pisanje knjižic vsem udeležencem in mentorjem, kjer smo prav vsakomur lahko namenili mnogo dobrih besed. Kako tudi ne, letos je bila zasedba na taboru res fenomenalna.

Pospravljanje prtljage in šotorov je bilo mačji, pardon mačkovski kašelj (saj vendar taborimo v Mačkovcu), proti temu kar je sledilo. Po tednu skupnega bivanja v taboru smo se namreč morali za eno leto posloviti. Pred odhodom smo vsi prejeli majice tabora, nekaj manjših darilc od Mladih zmajev in iz kuhinje ter se skupaj fotografirali. Bilo je veliko prijateljskih nasmeškov, objemanja, nekateri smo potočili celo kakšno solzico. Ob našem odhodu iz tabora se je pošteno zjokalo tudi nebo, prav klišejsko je izpadlo. Kljub temu pa se je vsa žalost kaj kmalu spet polegla, saj se gotovo spet vidimo prihodnje leto, nekateri udeleženci morda celo v mentorski vlogi.

Do takrat pa se ne bomo pretirano sekirali, ker v Tacen pelje vlak in gor gre lahko čisto vsak.

Se vidimo na naslednjem taboru. Zagotovo se bomo imeli spet fino.

 

Fotografinja: Nina Pugelj